V petek, 5. decembra, je bila otvoritev Karimove razstave/projekta »Posebno umetniško poslanstvo«, s katerim se je predstavil v manjšem obsegu pred to razstavo v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini tudi v knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu. S tem je ta njegov projekt zaključil dvoletno potovanje, ki se je začelo na Nizozemskem v Rijksmuseumu van Oudheden iz Leidna. Ciklus, ki ga je takrat poimenoval »Izgubljeni artefakti«, v tem času je razstava gostovala še v razstavišču Monfort v Portorožu in v Milheličevi galeriji na Ptuju, obiskovalcu nudi večplastni pogled na njegovo najnovejše umetniško ustvarjanje. Gledalec se sprehaja med njegovimi skulpturami ─ avtorsko interpretiranimi asirskimi obeliski iz 8. stoletja p. n. št. z asociacijami na človeške figure, sprehaja se mimo njegovih prepoznavnih slik, na katerih slutimo stene in fasade zapuščenih hiš, poškodovanih in preluknjanih v vojnih spopadih, ter popisane z grafiti in starimi klinopisnimi znaki. Na stenah lahko opazujemo povečane fotografske dokumentarne posnetke z njegovih potovanj po rodni deželi, ki nas asocirajo na grozote, ki so aktualne za vse čase in za vse kraje tega sveta. Na koncu si lahko ogledamo video, o katerem je Karim zapisal: »Uničenje – izgubo artefaktov starih civilizacij želim rekonstruirati na svoj, oseben način. Čutim potrebo, da preigram bolečino trenutka, ko se moje lastno telo raztrešči na drobne koščke. Odzvanjam s pokom, ki se zgodi, ko moje lastno delo pade na trda, prašna tla … Žrtvovanje. Šok. Smrt. In potem klečim in skrbno poberem košček za koščkom, vse do zadnjega. Na njih so delčki znakov, spomina na mezopotamske civilizacije, ki sem jih na svoj način reinterpretiral. Ne, ne bom zavrgel teh koščkov. Razstavil jih bom. Ob videu, ki sem ga posnel takrat, ko so moji keramični reliefi padali v prah. In ob originalnih mezopotamskih artefaktih, takšnih, ki so shranjeni (in ohranjeni) v nekaterih muzejih. Ali pa ob njihovih fotografijah.»
Karimova razstava »Posebno umetniško poslanstvo« s svojim sporočilom presega zgolj ta čas in prostor ter gledalcu odpira poglede v nove mentalne in duhovno izzivalne dimenzije.
Vladimir Bačič
