»Pregled mojega 50-letnega likovnega ustvarjanja sem obeležil s preglednima razstavama v Galeriji sodobne likovne umetnosti v Celju za obdobje 2000 – 2010 ter v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu za obdobje 1956 – 2000. Že ob pripravi obsežnega kataloga, ki sem ga poimenoval InventURA, sem se vprašal, kaj pa zdaj, kako in kaj naprej. Po igrivem izbruhu z barvami nabitih slikarskih del, kamor so se prikradli tudi elementi vegetacije, je nastal majhen predah, mogoče ustvarjalna kriza, ko se izpoješ in potrebuješ nekaj časa, da se baterije napolnijo. Poskusil sem z geometrijo in monokromnim slikanjem, vendar niti ta pristop niti mimezis, ki sem ga načrtno preigraval v akvarelih, nista izpolnila mojih pričakovanj. Moral se je zgoditi vzgib od zunaj … Bežno srečanje z »Matildo« mi je dodobra preoblikovalo odnos do slikarstva in vsega drugega. Veseljačenju z barvo in gesto se je pridružil odnos do okolja. S preslikavanjem starih slik sem ponovno vzpostavil okrnelo motoriko ter hkrati z meditacijo poglabljal lastni umetniški etos.
Med brskanjem po domačem arhivu sem našel šop fotografij primestnih vrtičkov. Prikazovale so solato, ki je v vojaškem redu rasla ob napol podrti baraki, zasuti z najrazličnejšimi primerki urbane civilizacije: starimi kolesi, odsluženimi latami, kolobarji žice, kovinskimi ploščami nedoločljivega izvora … Ja, to je tisto, sem si rekel! Sredi majhnih sivih celic se je rodil naslov novega cikla akrilnih slik, Global Eko Gardens in lahko sem se prepustil poigravanju z njegovim pomenom, zvočnostjo in zapisom.
Izrez »naravnega« okolja, obloženega z odpadnimi materiali urbanega sveta pa je bil samo okvir, morda nujno potreben skelet nastajajoči sliki. Skozi strukturo marginalne, nekam na obrobje odrinjene stvarnosti, se je tudi tokrat uveljavila pomembna značilnost mojega načina slikanja: na začetku je prisoten zunanji impulz, ki ga potem notranje kolesje domiselno preoblikuje v umetniško izpoved. Omenjeni impulz je torej le začetek procesa, ki popelje misel in čopič v negotova prostranstva ustvarjalnosti. Sledijo dolge ure opazovanja nastale slike, meditacija in poglobitev v likovno problematiko ter nato odločitev za slikarsko strategijo delovnega procesa oz. izpeljavo temeljnega načrta, kako zaključiti sliko. In seveda kdaj.
Vsa zgodba se v bistvu odvija na polju dualnosti: umirjenega in dinamičnega, malega in velikega, svetlega in temnega, ploskega in linijskega, geometričnega in amorfnega ter seveda na nivoju materializacije barvne magme, pastozno nanešene z lopatico ali pa lazurno s čopičem.
Za mano je petdeset let likovnih raziskovanj na različni področjih: multivizija, klasična in digitalna grafika, fotografija, akvarelno, akrilno ter oljno slikarstvo, risba in še marsikaj.
Iz pisane palete izkušenj, nemirnih iskanj in soočenj s seboj, slikarskim platnom ter strokovno in ljubiteljsko javnostjo izhaja tudi moja vizualna poetika in likovna misel.«
Franc Golob
